Grann Bravo a Bruno Julie  

Posted by Yupri

Bruno Julie fierter nu ti pays, li inn gagne unn medaille en bronze dans jeux olympic ki vaut lor pu tous mauricien .Grace a li ek tous ban dimounn derriere so succes nu ti pays so nom in figurer lor nivo mondial.Un lonoair incomparable .
Bruno Julie pas zis inn gagne un medaille,lin faire tous mauricien resenti ki zot UN MAURICIEN .Sentiment morizyanism inn parait dans tous dimounn so leker.
Kan Bruno Julie in ale lor ring pu semi final ,tous Mauricien ensam meme ki nu ena divers relizion ,Zot tous ensam ti la pu soutenir Bruno Julie .Sa in prouver ki nu enn pays kuma larkanseyel ,nu inn prouver ki li pas zis un zoli dialogue mais en realiter si li vrai.
Bruno Julie pas zis in amene in medaille ,lin faire nu tous senti ki nu ban Mauricien ek vrai patriote. Nu en sel lepep un seul nation.Apres 40 ans Lindependence nu pas zis in gagne un medaille en bronze ,sentiment morizyanism in parait dans la vie tous mauricien.
Grann Bravo a Bruno Julie.

Kreol Nu eritaz  

Posted by Yupri

Pibliyer le 11 aout 2008
Le Mauricien
Kreol Nu eritaz

Pou Tahir Hussen Pirbhay Repons pou Misye Pirbhay pou so lartik kreol:fodre nou res andan kad…pibliyer dans forum Le Mauricien le 31 zilyet 2008. Misye Pirbhay inn souleve boku points dans so dernier let kot lin parait byen perdi ek andeor kad ki - debat lor kreol.

Dans mo dernier let pou Misye Pirbhay mo pou met de traw points byen clair.

Premerymant Misye Pirbhay zame inn finn tend ban fraz mo inn donner kuma exanp.Malheurezment li un veriter boku profeser pou bizin dakord ek mwa ki zot inn finn deza lir fraz dans sa genre la.Nu deja conner ki degat sms ena ek nivo anglas sc byen faible_ dapres cambridge. Aster si nu met plus lenphaz lor anseyment en kreol ziska f3,anglais ek francais ecrit pu plis deteryorer.

Desymenant konsernan zelev dan lekol primaire sans aukun doute profeser bizin explik zot en kreol pu eclarci ban points ki zelev pas comprend.A mezir zelev la grandi dans enkadrement primare ,bizin diminuer lenpaz lor kreol.

Ek kuma nu conner plis un zenfant li tipti,li kapav apran langue etranze plis vite.Mo penser ki ziska zordi profeser dans lekol primiaire in met zenfant alez ek pena la frayer imilyation ni intimidation kan in finn servi anglais ek francais. Bizin servi kreol ek limitazion pu ki nu zenfant maitrize bon anglais ek francais ecrit.

Trawseymant mo tou a fait dakord ki sant dapel ek lindustri tourist pe prospere.Akos dans nu system ledikasyon aktuel nu inn met lanphaz lor anglais ek francais.Li vrai ki etranze perfer moris pu inplant zot sant dapel.

Mo ti envi met li claire ki li pas zis akoz ki mauricien ena un bon akcent.

Ena lezot fackteur kuma
[1]Nu deja ena infrastriktiire.
[2]Nu ena minndev bon marse.

Kan sa bann firme la pu gagne minndev plus marcher zot pu delocaliser.Mauricien ena bon akcennt akoz nu bilingue ,eski nu anglais ek francais ecrit autant bon ki nu kozer?

Mo pu redire pu ki un mauricien kave ecrir kreol li bizin ena bon maitriz anglais ek francais avant. Kreol li important,li nu kiltire,li nu eritage.Lavenir nu ti pays li dans un bon notion language etranze ecrit ek parle pu sectur touristik,buizness ek relation international.

Prisheela Mottee
syans politik
3 eme aner uom

Kreol : fodre nou res andan kad…  

Posted by Yupri

POU PRISHEELA MOTTEE
Kreol : fodre nou res andan kad…

Konsernan lartik Mamzel Prisheela Mottee pibliye dan forum Le Mauricien le 23 Zilyet 2008, sa fer plezir ki ou aksepte ki servi langaz kreol pou explik bann zanfan fer zot konpran pli byen ek kouma ou dir dan ou lartik, " Kreol li dan nou kiltir li enn de bann metod pli sinp pou anseign zanfan pou ki zot kapav asimil pli boukou ek vit ".
" … asimil pli boukou ek vit. " Ala kifer nou bizin li pou ki ena plis progre dan nou sistem ledikasyon !

Me mo trouv ou lexanp ki ou finn done pou kontredir lanseignman dan langaz kreol ziska Form 3 andeor kad.
Premyerman, bann fraz kouma "the teacher is battering the child" ek "ze par a la boutik" ki ou dir " boukou dimounn inn bizin lir ou tand sa ban fraz-la ", mo pa kone kot ou finn tann sa souvan, me dan mo lantouraz, zame mo finn tann zot.
Pou plis presizyon, mo definir mo rezyon "Port-Louis : Terre-Rouge", kot ni mwa, ni mazorite bann abitan, pa koz angle ek franse lakaz. Kitfwa ou pe fer referans avek zelev lekol primer ki pe dekouver de nouvo langaz. Si mazorite bann adilt ti pe koz koumsa, alor ki bann sant-dapel pe fer dan Moris, ek kouma lindistri tourist pe prospere ? Seki vedir, mem si ena li, li byen minim ek san okenn linportans.

Ek dezyeman lanseignman dan langaz kreol ziska Form 3 pena nanye avwar avek prononsyasyon bann mo angle ek franse. Anseign bann zelev dan langaz kreol ziska Form 3 pa vedir aret lir angle ek franse. Si ou finn reazir lor sa lide-la, alor ou finn mal konpran. Si pa lir angle ek franse dan klas angle ek franse, alor pena klas ! Me apre ki lir bann konpreansyon ek explik bann pwin dan konpozisyon, bizin pa atann zelev-la lev so lame pou explik li an kreol. Souvan bann zelev lekol primer santi zot malalez pou ki zot lev zot lame dan enn klas 40 zelev ek avwe ki zot pa finn konpran, per ki profeser-la imilye zot ek intimide par langaz etranzer.
Zot prefer gagn zot explikasyon dan leson prive (si zot ena mwayen).

Li parey kouma enn dokter, servis ki ou gagne dan lopital avek li ek dan so konsiltasyon prive, li enn lemond diferans. Enn pratik ki zot tou kone, " pa mwa ki finn invant sa ".
Si bann etranze prefer Moris pou inplant zot bann sant-dapel li parski nou ena enn bon aksan mem si nou pa koz zot langaz toulezour. Kontrerman avek l'Ind, kot preske tou klas fer an angle ek bann Indien koz angle boukou fwa plis ki bann Morisyen me mem sa, zot laksan mediok. Laplipar bann Indien kan koz angle, zot sonn vilin. Zot langaz maternel fer defo dan zot laksan.
Enn ti lexanp, "The" = "Dee"".
Angle finn kit l'Ind, me l'Ind obsede avek Angle…
Kreol li zoli parski li batar. Akoz li batar, li flexib. Ek parski li flexib, li ena enn souples dan prononsyasyon seki fer nou zwir enn bon aksan pou koz ninport ki langaz etranze kan bizin ek kouma bizin.
Tahir Hussen Pirbhay
Pibliyer le mauricien 31 zilyet 2008

Tansyon angle ek franse ankor plis deteryore !  

Posted by Yupri

POU TAHIR HUSSEN PIRBHAY
Tansyon angle ek franse ankor plis deteryore !
Repons pou Misye Pirbhay pou so lartik Kreol neseser dans lekol pibliye dans Forum Le Mauricien le 16 zilyet 2008.
Mo dakor ki kapav servi kreol dan lekol pou explik zanfan kan zot pas konpran kitsoz kouma donn zot bann lexanp an kreol pou zot retrouv zot pli fasilman.
Kreol li dan nou kiltir, li enn de ban metod pli sinp pou anseign zanfan pou ki zot kapav asimil pli bokou ek pli vit.
Selma mo pas dakor lor sa poin ki Misye Pirbhay inn dir dans so let-la :
" Nou bizin fer lanseignman dan langaz kreol vinn obligatwar omwin ziska Form 3. "
Mo pas kroir ki li enn bon lide pou fer kreol vinn obligatwar, nou kapav servi li dan strikt minimem pou ed zanfan kan zot pa pe konpran kitsoz.
Met otant lanfaz dan itilizasyon kreol pa enn bon lide ek si enn zanfan aprann ekrir kreol avan enn bon konpetans an angle ousoi franse zanfan-la pou ena enn tandans kreoliz angle ou franse.
De ti lexanp :
a) Fraz an kreol : "Profeser pe bat zanfan"
Fraz an angle : "The teacher is battering the child."

b) Fraz an kreol : " Mo pe al laboutik. "
Fraz an franse : " Ze pars à la boutik. "
Li paret komik me selman bann zanfan pou ena sa tandans kreoliz angle ek franse-la. Boukou dimounn inn bizin lir ou tand sa bann fraz-la mo pas kroir ki mo inn invante sa.
Kouma mo ti dir, kreol li enn eritaz, me dan lekol bizin met lanfaz lor angle ek franse.
Prisheela Mottee
Etidyan UoM
Syans Politik
Piblyer le 23 zilyet 3008 le mauricien

Kreol neseser dans lekol  

Posted by Yupri

POU PRISHEELA MOTTEE
Kreol neseser dan lekol
Sa let-la li enn repons pou lartik ki ti aparet lor Forum Le Mauricien le 4 zilyet 2008.
Litilizasyon langaz kreol dan lekol pou anseign bann zelev li byen neseser.
Pran lexanp bann zelev dan primer. Sa bann laz-la, zot pe ankor aprann bann vokabiler baz dan angle ak franse.
Aster si bann profeser explik zot matematik, zeografi ek lezot size dan sa de langaz etranze-la, komye pou konpran ek ki kantite zot ariv konpran ?
Si nou konpar enn zelev ki gagn bann lanseignman dan so langaz maternel, ek enn lot dan enn langaz etranze, ninport ki li franse ouswa angle, premye-la sertennman pou asimil plis informasyon.
Mo tout-a-fe dakor avek ou kan ou dir ki " nou zanfan bizin konn servi bon angle, franse, ek lezot lang pou nou kapav debat dan sa lemonn rapid-la ".
Okenn militan langaz kreol morisyen zame finn dir lekontrer. Me nou pou ariv sa nivo-la pli byen si nou servi nou langaz maternel dan lanseignman.
Nou bizin fer lanseignman dan langaz kreol vinn obligatwar omwin ziska Form 3. Sa laz-la, tou bann zelev seki resi al de lavan, mo panse ki zot fini gagn enn bon bagaz pou dezorme resevwar bann lanseignman an angle ouswa an franse.
Me si nou baz pa bon, ek nou baz li lekol primer, alor nou pa pou ariv bann bon nivo ledikasyon dan nou peyi. Ki li dan langaz etranzer, ki li dan bann lezot size.
Mo pa trouv okenn lozik kan ou dir : " Pou ki enn zanfan kapav ekrir bon kreol mo panse li bizin ena enn bon nosyon angle ek franse akoz ninport kouma, li pou bizin konn lalfabet…."
Alfabet romin pena nanye spesyal avek angle ouswa franse. Eski bann Italyen, Espanyol ouswa bann Portige, pou ki zot aprann ekrir zot langaz respektif, zot bizin al aprann angle ouswa franse? Enn zelev ki pa konn ni angle ni franse, ou anseign li kouma lir ek ekrir langaz kreol avek itilizasyon bann alfabet romin, li konparab avek enn zelev ki premye fwa pe aprann lir ek ekrir angle ouswa franse. Pou tou-le-de ki enn nouvote.
Mo remersi ou parski tan ki ena bann deba, bann partaz lopinyon ek lide lor langaz kreol, mo panse ki enn zour nou pou trouv enn bon lizour !
Tahir Hussen Pirbhay
Pibliyer le mauricien 16 zilyet

Langaz  

Posted by Yupri

Kreol, wi; me pa zis kreol
Nou mwayen kominikasyon toulezour dan Moris li kreol ; mo panse ki dan nou lavi toulezour nou koz kreol plis akoz li pli fasil pou boukou dimounn koze ek konpran…

Ena boukou dimounn ki ena tendans azout mo angle ek franse … zot ki pe detrir kreol … Kan azout mo angle ek franse boukou dimounn dir li pli "cool" ou soi "civilisé" ; se enn bann rezon ki kreol pa devlope.
Kreol li enn eritaz e nou pei bizin sey gard so orizinalite.

Me konsernan itilizasyon kreol dan lekol pou anseign bann zanfan, sa li enn move lide akoz nou pe viv dan en lemonn global, nou bizin donn nou bann zanfan enn bon nosyon angle ek franse.

Pou ki enn zanfan kapav ekrir bon kreol mo panse li bizin ena enn bon nosyon angle ek franse akoz ninport kouma, li pou bizin konn lalfabet….

Kreol nou servi li dans nou lavi toulezour dan Moris ; se nou leritaz me nou zanfan bizin konn servi bon angle, franse, ek lezot lang pou nou kapav debat dan sa lemonn rapid-la.

Prisheela Mottee
Etidyant
Syans politik
UoM
Pibliyer 4 zilyet 2008

Nu fierter -Le morne  

Posted by Yupri in




Le Morne patrimoine mondial un fierter extraodinaire pu nu ti pays _Moris ,apres ki apravasi ghat ti nommer aster nu ena Le Morne aussi kuma Patrimoine.

Tous ban dimoune ki in travail derier ca projet la ,nu bisin dire zot un grand bravo akoz zot in defend nu kiltir ek heritage.

Li vraimen touchant , ki entier lemonn reconaitre nu zistoire dans ca deux heritage ki nu morizien nu in conne garder.Ban zistoir kot nu ban ancetre in perdi zot la vie.

Enn temps ki patrimoine mondial ,li un homzage pu tous nu ban ancetre.


Nu ti pays ena un renom international et ca li un exemple pu entier le monde.Zot calculer un ti pays kuma moris dans locean indien avec nu communauter multi raciale kot tous le temps nu in vivre en harmonie.

Pas zis le morne ek apravasi ghat ki bisin nomer kuma patrimoine mondiale .. mais nu societer morizien aussi akoz tous religion ek culture p vivre ensam.

Nu moricien nu ensam pu touzour.

Posted by Prisheela Mottee.

Recent Posts

Recent Comments

Archives

Island Crisis

This is Me!!!!

This is Me!!!!

Shout IT!!!

Related Ads

Trafficology

free stats